Opis: Battlefield 4

facebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmailfacebooktwittergoogle_plusredditpinterestlinkedinmail

Najnovejši del v sagi EA-jevih virtualnih bojišč združi vse najboljše elemente predhodnikov in večigralske standarde prvoosebnih strelskih iger ponovno dvigne na višji raven. Škoda, da Battlefield 4 nekoliko razočara pri samotarski izkušnji.

Battlefield 4

Verjeli ali ne, serija Battlefield je prisotna med nami že dobro desetletje. Kar se je nekoč začelo kot nišna večigralska streljanka, za katero so se metali le najbolj zagreti privrženci sobnega vojskovanja, se je tekom let prelevilo v spektakularno akcijo namenjeno širšim množicam in vseprisotno na praktično vseh aktualnih igričarskih platformah, od PC-ja do PlayStationa in Xboxa. K sreči njeni avtorji niso zaspali na lovorikah in vsakič znova poskrbijo za dodelanost svojega izdelka. To velja tudi za najnovejši Battlefield 4.

V lovljenju dobička

Čeprav gre za igro krepko usmerjeno v večigralstvo, se najprej pomudimo pri njeni enoigralski pustolovščini, ki je hkrati tudi njen najšibkejši člen. ‘Krivec’ za njen obstanek je najverjetneje tržno nadvse uspešna franšiza Call of Duty, ki z vsakim novim delom (katerih ni malo) postreže z navdušujočo osrednjo kampanjo, polno šokantnih trenutkov, preobratov ter seveda holivudske akcije in v tem aspektu postavlja nove žanrske standarde. To gre očetom Battlefielda, programerskemu studiu DICE pošteno v nos, saj COD predstavlja njihovega največjega konkurenta, ki jim vztrajno odžira pomemben dobiček (s stališča Activisiona, založnika Call of Dutyjev je seveda zgodba obratna). Tako so se prisiljeni podati v njim nedomače vode, kar se odraža tudi v končnem rezultatu.

Pa da ne bomo slišati preveč dramatični, samotarski način novega Battlefielda niti pod razno ni tako zanič, kot gre morda sklepati po prejšnjem odstavku, se pa vidi da vanj ni bilo vloženega toliko truda, izkušenj in ljubezni kot v ob boku stoječ večigralski modus. Kampanja se razteza prek sedem poglavij, zanjo pa boste tisti najboljši potrebovali vsega okoli pet ur (mi smo bili nekoliko bolj počasni in nam je vzela kakšne tri ure več). Na papirju sicer vsebuje vse potrebne sestavine, ki naredijo izkušnjo zanimivo in spektakularno, ampak jih očitno bolj slabo skuha, saj na koncu ostane nekaj grenkega priokusa.

Manjka samo še Chuck Norris

Zgodba močno spomni na B-produkcijo akcijskih filmov. Piše se leto 2020, na nas pa je, da v škornjih ameriškega marinca Daniela ‘Recka’ Reckerja ob pomoči stereotipnih soborcev počistimo zlo kitajsko in rusko zalego, ki grozita temeljem demokracije in kapitalističnega sveta. Destrukcija in akcija sta prisotna vsepovsod, kakor tudi pikre enovrstičnice glavnih akterjev. Je pa zanimivo, da naš junak skozi celotno dogajanje ostane nem, kar malce ubije sicer kar pristno vzdušje.

Čeprav nas od začetka do konca spremlja pisana druščina, moramo večino stvari postoriti sami, možnosti ukazovanja pa so zreducirane le na jurišanje. Roko na srce kaj več od tega niti ni potrebno, saj bi se skozi ogenj brez težav prebijali tudi sami. Je pa všečno, da so odstranili nadležne hitroprstne QTE sekvence, ki so težile v predhodniku. Čeprav jo pesti mnogo pomanjkljivosti, pa premočrtni dogodivščini nikakor ne gre očitati predstavitve, tako zvočne kot vizualne. Na podobah, ki jih izrisuje grafični motor Frostbite 3 si boste ničkolikokrat napasli oči, atmosfero pa ob kvalitetnih govorcih še dodatno začini radostno pokanje pušk, raketometov, brzostrelk in eksplozij.

Paša za oči in ušesa

Kljub lepemu ovitku, pa se ni moč ogniti občutku, da je single player le lepa spremljevalka, ki se bohoti predvsem z bujnim oprsjem, konkretnejše vsebine pa ne premore. Vsako poglavje nam namreč predstavi takšne in drugačne zmožnosti grafičnega in fizikalnega (Havok) pogona, od prostranih bojnih aren, uničljivosti okoliških objektov, oslepljujočega sončnega zahoda, precej realistične animacije nastopajočih in tako dalje, ampak to je pa tako rekoč vse. Modna pista na kateri si napasemo oči, naslednji dan pa nanjo že pozabimo.

Da ne izgubljamo besed o občutku superiornosti, ki nas navdaja v koži našega übersoldata. Počutimo se bolj neuničljivega kot Rambo, k čemur prispeva tudi relativno šepava umetna inteligenca nasproti stoječih orožnikov. Naš heroj namreč brez skrivljenega lasu preživi tankovske napade, eksplozijo jezu, vsestransko bombardiranje gumenjaka, s katerim glisira v sovražnikovo žrelo, elektrificiranje v kitajski zaporniški mučilnici, točo krogel na vsakem koraku … ni da ni. Samo še kakšna nuklearna eksplozija manjka. Z vsem naštetim samo po sebi seveda ni čisto nič narobe, pač holivud kot holivud, je pa nekoliko zavajajoče v primerjavi z dogajanjem v večigralstvu. Tam prostora za milost ni. Še toliko manj, če ste začetnik.

“Pazi leđa!”

Da je večigralstvo osrednje poslanstvo novega Battlefielda, postane jasno že v trenutku, ko igro poženete (na PC-ju). Odpre se vam okno v digitalni platformi Origin, prva reč, ki se vam ponudi pa je, glej ga zlomka, prav moštveno udejstvovanje. Tega krasi širok nabor opcij in nastavitev, ki lahko novinca kar pošteno prestraši, ampak ker je nadzorna plošča pregledna nihče ne bi smel imeti pretiranih težav.

Na voljo je sedem različnih načinov bojevanja: dve obliki ekipnega deathmatcha, ki najbolj zadostita želji po čisti akciji, v Rushu sodelujeta dve ekipi, ena v obrambni poziciji, ki ščiti svojo bazo in druga napadajoča, ki se trudi uničiti določene cilje, Obliteration je podobne narave, le da sta tu obe sodelujoči ekipi skušata dokopati do bombe ter z njo razstreliti nasprotnikovo bazo, kraljevi disciplini Conquest in Domination, kjer se v epskih bitkah s svojo ekipo trudimo zavzeti čim več ozemlja oziroma ciljev, na koncu pa se vrača še starim mačkom poznani Commander mode, okleščena različica realnočasovne strategije, kjer v vlogi poveljnika svoje moštvo zalagamo z orožjem, sovragu pa nagajamo z zračnimi napadi in motenjem radarske slike. Slednji način je izjemno zanimiv, saj je skrajno zabavno naokoli razpošiljati vojačke, za katerimi stoji resnični osebek.

Poklici med katerimi izbiramo so štirje, jurišnik, izvidnik, podpornik ter inženir, bolj kot njihovo primarno orožje, pa jih tokrat definirajo in medsebojno razlikujejo njim lastne naprave, kot so eksplozivna sredstva, raketometi, vreče zdravil, defribilatorji in ostali taktični pripomočki. Nekoliko prenovljen točkovalni sistem sedaj nagrajuje tudi timsko usmerjenost in opravljanje manj zvenečih nalog, kot so zalaganje s strelivom, popravila vozil, zdravljenje poškodovancev, na ta način pa skuša efektivno vključiti predvsem mlečnozobce, ki v svojih prvih korakih na meter razdalje niso sposobni zadeti nepremičnega stebra. Še ena novost je, da uspešno usmrtitev računalnik sedaj pripiše igralcu, ki je najbolj vehementno nažigal po nasproti stoječem nesrečnežu in mu zadal največ telesnih poškodb. Pravično.

Svet se ruši

Za uspeh na masovnih bojiščih je običajno potreben kar velik strateški vložek, saj brezglavo tekanje sem ter tja ne obrodi sadov (informacija iz prve roke). Pri načrtovanju moramo upoštevati več faktorjev: velikost zemljevida, sestavo ekipe, prisotnost vozil ter, po novem tudi dinamično okolico. Err … kaj to biti, se sprašujete? Vse stopnje sedaj vsebujejo določeno okoljsko nevarnost, ki ob sprožitvi precej spremeni pogoje igranja. Pri DICE-u so zadevščini pripeli marketinško oznako ‘levolution’ in pomeni točno to, evolucijo nivoja. Te nevarnosti navadno vključujejo naravne katastrofe, kot je poplava, ali zrušenje kakšnega gigantskega objekta, ki v zrak dvigne prah in pod seboj ustvari krater. Vsekakor zanimiv in hvalevreden doprinos k že sicer močno dinamičnemu in vzdušnemu spletnemu bojevanju.

Battlefield 4: Strelska nebesa

Na tej noti pa bi sedaj tudi zaključili. Battlefield 4 je strelska igra s preverjenim poreklom, ki odlično opravlja svoje osrednjo poslanstvo, to je udejstvovanje v množičnem bojevanju, nekoliko slabše pa se odreže pri osamljeni izkušnji. Če se na spletnih bojiščih počutite kot riba v vodi, vam za slednje tako ali tako ni mar, v kolikor pa ste volk samotar, pa je skrajni čas, da se pridružite svojemu tropu. Battlefield je namreč odlična priložnost za vključitev.


Ocena: 8.8

Hvalimo: Akcija in destrukcija, večigralstvo dodelano do potankosti, izvrstne mape, filmsko vzdušje, neverjetna grafika (Frostbite 3).

Grajamo: Kratkotrajna in medla enoigralska izkušnja, IQ nasprotnika na ravni Džordža Buša mlajšega, nekaj manjših hroščev.

 

Foto: TEHsajt

Video: YouTube

 

Izvod igre Battlefield 4 nam je posodila trgovina Igabiba.